Od 28. septembra do 12. oktobra 2024 so v Sloveniji potekali 34. dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD). Gre za skupno akcijo številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. 

Tema letošnjih dnevov evropske kulturne dediščine “Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav” nas je povabila k iskanju teh povezav in nas hkrati nagovorila, da smo ustvarjali nove.

Kulturna dediščina je most med generacijami, ki nas uči, kako ceniti, spoštovati in varovati naše kulturne bogastvo. Pomembno je, da te vrednote ne ostanejo le zapisane v knjigah ali shranjene v muzejih, temveč da jih na ustrezen način približamo otrokom ter jih skozi igro in ustvarjanje spodbujamo k raziskovanju, učenju in razumevanju pomena preteklih generacij.

Dogovorili smo se, da se v Hotedršici srečamo z učenci tamkajšnje šole in z učenci podružnične šole Godovič. Na srečanje smo se skrbno pripravljali. Pripravili smo predstavitev naše šole, sestavili smo svojo himno in brali hudomušne pripovedke iz knjig Divje babe na žlikrofih in Še vedno na prepihu. Prebrali smo, da so Žibršanom včasih rekli smolovintarji, Medvejcem pa bobi, Hotenjcem mački, Godovčanom pa muharji. Izvedeli smo, zakaj Turki niso nikoli prišli na Medvedje Brdo in zakaj v Andrejčkovem kevdru ni boga.

Na dan srečanja smo se peš odpravili skozi Žejno dolino do Hotedršice. Po prijaznem sprejemu smo si ogledali šolo in se nato družili na igrišču.

Po prihodu učencev iz POŠ Godovič, je sledilo skupno srečanje s programom. Vsaka podružnica je predstavila svojo šolo in njeno zgodovino, kraj ter njegove kulturne in naravne posebnosti. Predstavili smo tudi najbolj zanimive pripovedke iz naših krajev.

Dan smo zaključili z veselim druženjem in skupno igro ter se dogovorili, da prihodnje leto srečanje ponovimo.

Gremo na dvorišče,
skupaj se smejimo,
gremo na igrišče,
smučišče, letališče,
varno se držimo:
starejši z otroki,
vedno z roko v roki …
Ko vas zvabijo svetovi,
pisani, široki,
za ovinki vedno novi,
globoki in visoki,
šli sami boste dalje,
a v srcih
z roko v roki …

(Barbara Gregorič Gorenc)