Barviti sončni vzhodi in oranžno obarvani zahodi so bili v decembru čudoviti in otroci so modrovali, da takrat Miklavž peče piškote za pridne otroke. In vsi smo nestrpno čakali Miklavžev prihod v upanju, da dobri mož ne bo pozabil na nas.

In ni pozabil! Spomnil se je!

Za žibrške in medvejske otroke in starejše krajane, je bilo v gasilskem domu na Medvedjem Brdu izvedeno veselo, že tradicionalno Miklavževanje.

Ko se je stemnilo, so otroci s svojimi starši že nestrpno, morda tudi malo boječe pričakovali njegov prihod, saj niso vedeli ali so to leto bili dovolj pridni ali ne.

Da bi bilo čakanje bolj kratkočasno, so naši učenci vsem zbranim zaigrali igrico »Snežak išče ženo«.

In končno se je le prikazal visoki gost iz nebes. Nagovoril je zbrane v dvorani in jim v srce položil misel o dobroti. Lepo je bilo, da je imel s seboj tudi dva angelčka, saj sta mu bila v veliko pomoč. Sam Miklavž vsega potrebnega res ne bi mogel postoriti.

V svoji dobrodušnosti se je spomnil prav vseh, otrok, starejših in tudi tistih, ki se niso mogli udeležiti praznovanja.

Lepo bi bilo, če bi lepe Miklavževe lastnosti imeli tudi v svojem vsakdanjem življenju. Ni potrebno deliti bogatih daril, zadostuje že nekaj prijaznih besed. V tem namreč tiči zaklad, ki ni
merljiv z merili materialnega sveta.

Hvala organizatorjem in celotni Miklavževi ekipi.