Zadnji četrtek pred prazniki smo v prvem večernem mraku s prižganimi lučkami obiskali naše drage sosede in prijatelje. Z roko v roki in ob siju drobnih lučk nam je bilo kljub mrazu toplo pri srcu. Ljudje so nas bili zelo veseli. Povabili so nas v hišo. Zapeli smo jim pesmico, jim zaželeli miru in sreče, oni pa so nam podarili sladkarije.

A dan se še ni končal. Obiskali so nas naši prijatelji petošolci in šestošolci in skupaj smo zaplesali in se veselili dolgo v noč. Ko pa so pošle moči in je utihnila glasba, so se veliki sošolci poslovili, malčki pa so v spalnih vrečah mirno zaspali kar v učilnici. Le lučke na dvorišču so še dolgo razsvetljevale temo in govorile o sreči, ki jo tkejo naši medsebojni odnosi.

Prišlo je jutro. Malce zaspani a vseeno praznično razpoloženi smo sedli k prazničnemu zajtrku. Obiskal nas je tudi božiček in nas razveselil z družabnimi igrami. Potem pa ples, lepe želje zapisane na voščilnicah in povedane ob stiskih rok ter zabava s tombolo. Vse to je sklenilo dan, ki je bil učencem poseben. Ugotovili so, da za čarobnost človek ne potrebuje veliko, le sočloveka, domiselnost, čas, pripravljenost storiti dobro in sproščenost, da se vsega, kar imaš in lahko daš, veseliš.