Pomlad je za marsikoga najlepši letni čas. Vsako leto znova smo priče ponovnega rojstva narave, veselimo se novega začetka, svetlih in toplih sončnih žarkov, ki preženejo dolge mračne, mrzle zimske dni. 

Ju hu hu, sonček je spet tu. Le kaj je lahko lepše od sončnega začetka dneva? Veseli in razigrani smo po jutranjem razgibavanju in po dobrem zajtrku polni moči skočili v aktiven dan. V pospravljanju sobe  smo postali že pravi mojstri in spet zaslužili čisto desetko.

Danes smo se odpravili v prav posebno šolo,  v šolo v naravi. Pot nas je pripeljala v Črmošnjice. Tam stoji dom Lipa.

Komaj smo se poslovili od veselega decembra, že nam je na vrata potrkal februar s kulturnim praznikom.  Čeprav ta dan ni samo Prešernov praznik, pa ga največkrat povezujemo z njegovim imenom, kajti njegove pesmi so bile pomembne za oblikovanje slovenske narodne in kulturne zavesti. V svojih časih je mislil na nas, na naslednje rodove, in ne zaman, kajti danes smo tukaj. Beremo, pišemo in ustvarjamo v svojem jeziku. Smo kulturni. In on je z nami, za vedno naš.

Naši učenci tudi letos aktivno sodelujejo pri projektu Naša mala knjižnica.

Projekt je namenjen spodbujanju branja in dviganju bralne pismenosti. Hkrati je namenjen tudi spoznavanju drugih evropskih kultur in skupne evropske dediščine.

Naloge v Ustvarjalnikih so zelo zabavne, krepijo otroško ustvarjalnost in domišljijo, pri tem pa zahtevajo tudi podrobnejše branje in opazovanje.

Zima je prišla, sneg leti z neba…

Tako je verjetno zapel vsak, ki se je v mrzlih januarskih dneh zazrl skozi okno. Kako veseli so bili otroci, si pa lahko mislimo. Prve zimske radosti smo okusili s skakanjem po snegu že isti dan, ko smo se vračali iz šole in naredili prve kepe.

Verjetno ste mislili, da so pravljične dežele tam za devetimi gorami in devetimi vodami, torej nekje daleč. Pa ni res!

“Vsaka domovina ima svoje nebo, svojo reko in goro, vsaka domovina ima svojo besedo in kdor jo razume, ve: TU SEM DOMA.”